V petek, 25. aprila 2024, je bila v Parku Evropa slovesnost ob prenovljenem spomeniku NOB avtorja Draga Tršarja ob praznovanju državnega praznika dneva upora proti okupatorju, ko smo obeležili 84. obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte. Slovesnosti so se poleg župana Mateja Slaparja udeležili občinski svetniki in svetnice, predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik Igor Kanižar, Eva Tršar Andlovic, hči umetnika Draga Tršarja ter ostali predsedniki in predstavniki veteranskih in domoljubnih organizacij Občine Kamnik skupaj z zastavonoši. Tokratni slavnostni govornik je bil doktor znanosti Daniel Siter, asistent in raziskovalec na Univerzi Alma Mater Europaea ISH in Mednarodnem raziskovalnem centru druge svetovne vojne Maribor. V spomin in opomin praznika je delegacija tako kot vsako leto k spomeniku položila venec.
Dan upora proti okupatorju je državni praznik, ki ga v Sloveniji praznujemo 27. aprila in ga pod tem imenom poznamo od leta 1992, saj je bil prej znan kot Dan Osvobodilne fronte oziroma Dan OF. Da je praznik dan upora proti okupatorju dan, ko se spominjamo preteklih dogodkov, ki jih ne smemo nikoli pozabiti in nanje opozarjati, je v pozdravnem nagovoru povedal župan Matej Slapar: »Današnji dan ni zgolj dan spomina na pogum in odločnost tistih, ki so se med drugo svetovno vojno uprli tujim silam, ki so nam želele vzeti preteklost in ukrasti prihodnost. Je tudi dan, ko smo se zbrali ob svečanem odprtju prenovljenega spomenika akademskega kiparja Draga Tršarja iz leta 1962. Zahvaljujoč strokovni prenovi kranjske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine, je ta umetnina spet zasijala v vsej svoji veličini in s svojo izrazno močjo dopolnjuje ambient parka Evropa v središču Kamnika. Gre za izjemno umetniško delo, kar je prepoznalo tudi Ministrstvo za kulturo, ki je s sofinanciranjem omogočilo, da je spomenik ohranjen v svoji avtentični obliki in bo še naprej bogatil naš kulturni prostor. Žal avtor skulpture, akademski kipar Drago Tršar, obnove ni dočakal. Umrl je 10. aprila 2023. Prav to nedeljo, 27. aprila, bi praznoval svoj rojstni dan, in zato ta dan simbolno posvečamo tudi njegovemu ustvarjalnemu duhu. Z obnovo se mu zahvaljujemo za eno njegovih najlepših in njemu najljubših stvaritev. Spomenik NOB ni edino Tršarjevo delo, ki ga lahko občudujemo v Kamniku. Leta 1991 so namreč na Novem trgu ob sedemdeseti obletnici pesnikovega rojstva postavili tudi spomenik dolgo prezrtemu kamniškemu pesniku Francetu Balantiču, ki je prav tako Tršarjevo delo. Hvala vsem, ki ste na kakršen koli način prispevali, da bo spomenik kljuboval zobu časa in krasil naš Kamnik vsaj še naslednjih šest desetletij.«
Predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik Igor Kanižar je v imenu soorganizatorjev slovesnosti med drugim dejal: »Zbrani smo ob spomeniku Revolucije v parku Evropa, delu kiparja Draga Tršarja iz leta 1962, ki je bil v lani obnovljen in tako ponovno zasijal kot simbol neuklonljivega duha slovenskega naroda. Za obnovo spomenika gre velika zahvala Občini Kamnik in Ministrstvu za kulturo, ki sta finančno omogočila obnovo in seveda konservatorski ekipi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki je obnovo načetega spomenika strokovno izvedla.« Na koncu je še dodal: »V času, ko vojna spet zlovešče odmeva blizu naših meja, se še močneje zavedamo, kako dragocena je svoboda. Dan upora proti okupatorju ni le spomin na pogumne posameznike, ki so se borili za svobodo, pravičnost in dostojanstvo slovenskega naroda, temveč opomin, da mir ni samoumeven. Pomembno vlogo v narodnoosvobodilnem boju je imela tudi kultura. Pesem, beseda in umetnost so krepile duh odpora, ohranjale narodno identiteto in združevale ljudi v najtežjih trenutkih. Danes pa naj nas pesem, beseda in kultura povežejo v spoštovanju do naše preteklosti, ker le tako lahko gradimo prihodnost, kjer bo prostor za solidarnost, enakost in človekovo dostojanstvo.«
Slavnostni govornik, doc. dr. Daniel Siter, raziskovalec na Univerzi Alma Mater Europaea – Fakulteti ISH in Mednarodnem raziskovalnem centru druge svetovne vojne Maribor, pa je ob tej priložnosti med drugim poudaril: »Nacistični režim je bil najhujši, najsilovitejši in najbrutalnejši. Končni cilj je bil vsem isti – tj. izbris Slovencev in slovenstva, zgolj metode in časovni rok so se razlikovale. Danes stojimo na območju, ki je bil pod nacističnim okupacijskim režimom. Nemški okupator je Slovence takoj po zasedbi obsodil na narodno smrt. Prizadeval si je za uničenje slovenskega naroda kot etnične enote. Predvidena je bila izvršitev t. i. etnocida, kar se naj bi doseglo z uporabo raznarodovalnega in germanizatorskega programa, razčetverjenja slovenske identitete, zločinskega terorja in genocidnih metod. V prostoru napovedanega tisočletnega Tretjega rajha naj bi Slovenci med vsemi zatiranimi narodi po vsej okupirani Evropi izginili v enem najkrajših časov – v kakšnih štirih ali največ petih letih, po nekaj desetletjih pa bi se spremenili samo še v zgodovinski pojem. Ali poenostavljeno: obsojeni smo bili, da za vselej izginemo. Zavoljo pogumnih, srčnih ter narodno čutečih, zavednih, domoljubnih in svobodoljubnih ljudi, ki so svoj delovni vsakdan in svoje delovno orodje zamenjali z orožjem in se navzlic takratni moči nemškega vojaškega stroja pogumno in neomajno odpravili v boj za osvoboditev slovenske zemlje izpod tuje tiranije, stojimo danes na tem prizorišču in obeležujemo pravzaprav še edini državni praznik, ki je povezan z dogajanjem v drugi svetovni vojni. Kamnik je med vojno definitivno pokazal tudi naslednje: Miselnost, da je potrebno čakati, da te bo nekdo osvobodil, hkrati pomeni tudi to, da bo do takrat tuji zavojevalec s tabo počel, kar bo želel. To je odločilni prelom, ki ga prinaša četrta točka programa Osvobodilne fronte.«
Celoten govor si lahko preberete
TUKAJ.
Za udarne ritme je poskrbela Mestna godba Kamnik, za petje Teja Bitenc, na trobento pa je zaigral Gašper Selko. V kulturnem programu smo slišali odlomke Kajuhovih in Kosovelovih pesnitev. Za preplet misli in besed ter recitacije je poskrbel Goran Završnik, dogodek pa so obogatile zastavonoše.
Obnova spomenika NOB akademskega kiparja Draga Tršarja iz leta 1962 se je začela leta 2023, ko je bila izvedena demontaža bronastega dela spomenika in prestavitev v depo. Kamnita obloga je bila skrbno odstranjena in ravno tako shranjena v začasni depo.
V začetku leta 2024 je bil bronasti del spomenika transportiran v livarsko delavnico, kjer so se nekaj mesecev izvajala zahtevna restavratorska dela, v poletnih mesecih se je medtem izvajala sanacija temelja – podstavka; na predlog statika so bile izdelane študije in meritve, ki so pokazale ustreznost obstoječega betonskega temelja, zato se je le-ta ohranil in ustrezno saniral. Po končani obnovi je bila bronasta skulptura transportirana iz livarske delavnice in 17. septembra 2024 postavljena nazaj na obnovljeni podstavek v parku Evropa.
Ker gre za zahtevne in drage restavratorske posege, smo na Občini Kamnik konec lanskega leta na Ministrstvo za kulturo podali vlogo za pridobitev sredstev za interventni ukrep varstva spomenika in s strani ministrstva pridobili sredstva v višini 47.620 evrov. V začetku leta 2024 smo oddali še prijavo na javni razpis in sicer za sofinanciranje spomeniško-varstvenih projektov na področju ohranjanja nepremičnih spomenikov. Na razpisu smo bili uspešni, tako, da smo pridobili še 50.000 evrov za obnovitvena dela (restavratorska obnova), ki so se izvajala v letu 2024. Po postavitvi skulpture je sledila še izvedba kape - pokrova temelja (teraco plošča, zalita na novo – po vzoru stare, ki je bila med demontažo uničena), obnovljen je bil napis (pozlata črk) in hidrofobna zaščita kamnitega dela - podstavka spomenika. Na koncu je sledila še ureditev okolice.
Občina Kamnik je za obnovo namenila skupno 71. 000 evrov, s strani Ministrstva za kulturo pa je bilo v dveh letih pridobljenih 98.000 evrov.
