Jože Oblak: »Tam, kjer je najtežje, nastopi ekipa«

Župan Matej Slapar se je gasilkam in gasilcem iskreno zahvalil za njihovo predano, požrtvovalno delo. »Svoj prosti čas namenjate temu, da je naša skupnost varnejša,« je poudaril. »V letu 2025 ste opravili 248 intervencij, na katerih je sodelovalo kar 3.017 gasilk in gasilcev ter skupaj opravili 10.021 ur dela. To so izjemne številke, ki jasno pričajo o vaši predanosti, strokovnosti in srčnosti.«

 

Izpostavil je, da ima ta gasilska enota strateški pomen za Občino Kamnik: »Vaše delo ni pomembno le pri posredovanjih, temveč tudi pri usposabljanju in prenosu znanja na kolegice in kolege iz drugih gasilskih društev. Lokalna skupnost vam bo tudi v prihodnje stala ob strani – pri zagotavljanju sodobnih vozil, ustrezne opreme in pogojev za vaše nadaljnje uspešno delo.«

Ob tej priložnosti smo za pogovor prosili predsednika PGD Kamnik Jožeta Oblaka, ki s svojimi izkušnjami, mirnostjo in vodstvom pomembno zaznamuje razvoj enote. Spregovoril je o motivaciji, najtežjih odločitvah v času intervencij, spremembah v gasilstvu ter izzivih, ki jih prinaša prihodnost. Njegov pogled razkriva, da gasilstvo ni zgolj naloga ali dolžnost, temveč način življenja, ki temelji na solidarnosti, znanju in močni ekipi.

Največja motivacija ostajajo ljudje – tako tisti, ki potrebujejo pomoč, kot tudi ekipa, s katero delam. Gasilstvo ni le poklic ali hobi, ampak način življenja. Ko vidiš, da lahko s svojim znanjem in izkušnjami nekomu pomagaš v najtežjem trenutku, to daje poseben občutek smisla. Hkrati pa me močno motivira tudi delo z mlajšimi generacijami. Prenos znanja in izkušenj naprej razumem kot odgovornost, ki jo jemljem zelo resno.

 

Avgustovska ujma 2023 je bila ena največjih preizkušenj – katera odločitev v tistih dneh je bila za vas najtežja?
V takšnih razmerah ne gre za eno samo odločitev, ampak za niz zelo zahtevnih odločitev. Najtežje je določati prioritete, ko veš, da pomoč potrebuje več ljudi hkrati, kot jo lahko v danem trenutku zagotoviš. Odločanje, kam najprej poslati enote, pomeni tudi, da bo moral nekdo drug še počakati. To je psihično zelo obremenjujoče, zato moraš ostati racionalen, zaupati svoji presoji in ekipi ter sprejemati najboljše možne odločitve glede na razmere.

Pogosto poudarjate pomen ekipe – kako kot vodja gradite zaupanje in usklajenost med tako velikim številom sodelujočih?
Zaupanje se ne zgradi čez noč, ampak skozi čas. Temelji na doslednosti, poštenosti in zglednem vodenju. Kot vodja moraš biti jasen, dostopen in pripravljen poslušati. Pomembno je tudi, da si prvi, ko je treba stopiti v akcijo, in zadnji, ko se delo zaključi. Veliko vlogo imajo skupna usposabljanja in vaje, kjer se ljudje povežejo in naučijo delovati kot ena ekipa. Ko vedo, da se lahko zanesejo drug na drugega, postane delo bistveno bolj učinkovito.

Kako se je v vaših očeh gasilstvo spremenilo od 80. let do danes, tako z vidika opreme kot tudi načina vodenja intervencij?
Spremembe so ogromne. Oprema je danes bistveno boljša, varnejša in tehnološko napredna. Tudi vodenje intervencij je postalo bolj sistematično in organizirano, z jasnimi protokoli in strukturami. Oblikovali so se moderni sistemi vodenja in nadzora intervencij, ki se ves čas prilagajajo modernizaciji opreme, komunikacija je hitrejša in zanesljivejša. Kljub vsem spremembam pa bistvo ostaja enako – človek in njegova pripravljenost pomagati.

 

Pri vodenju intervencij sta pomembni umirjenost in preudarnost – se tega lahko nauči vsak ali gre bolj za osebnostno lastnost?
To je deloma osebnostna lastnost, vendar se jo da razvijati. Ključno vlogo imajo izkušnje in usposabljanje. Več situacij kot doživiš, bolje znaš reagirati. Z večletnimi izkušnjami, z delovanjem v različnih stresnih razmerah, se naučiš obvladovati pritisk, nadzorovati čustva in sprejemati odločitve z mirno glavo.

PGD Kamnik je pod vašim vodstvom dosegel najvišjo kategorijo – kaj je bil največji izziv na tej poti?
Največji izziv je bil ohranjati enoten nivo znanja, pripravljenosti in motivacije pri velikem številu članov. Doseganje takšne ravni ni enkratni projekt, ampak dolgotrajen proces, ki zahteva stalno vlaganje v ljudi, opremo in organizacijo. Ključno je bilo, da smo kot ekipa verjeli v skupen cilj in vztrajali ter se podpirali.

 

Glede na napovedi o pogostejših ekstremnih vremenskih dogodkih – kje vidite največje izzive za gasilstvo v prihodnosti?
Največji izziv bo prilagajanje vedno bolj nepredvidljivim razmeram. Ker imamo naravnih nesreč več vrst, moramo gledati in biti pripravljeni na širok spekter možnih nesreč. Intenziteta nesreč je vse večja in hkrati bodo intervencije kompleksnejše, obremenitve ekip večje, zato bo potrebno še več usposabljanja, boljša oprema in dobra organizacija. Ključno bo tudi učinkovito sodelovanje med različnimi službami. 

Kljub številnim funkcijam in odgovornostim ostajate skromni – kako vam uspe ohranjati to ravnotežje med velikimi dosežki in osebno držo?
Gasilstvo te hitro nauči, da noben uspeh ni delo posameznika. Vsaka intervencija je rezultat ekipe. Ko to razumeš, ostaneš prizemljen. Pomembno mi je, da ostanem zvest svojim vrednotam, in da me ljudje vidijo kot del ekipe, ne kot nekoga nad njo.

V vseh teh letih ste pomagali številnim ljudem v najtežjih trenutkih – ali obstaja intervencija, ki vas je osebno najbolj zaznamovala in je še danes ne morete pozabiti?
Takšnih intervencij je več. Najbolj ostanejo v spominu tiste, kjer so vpleteni otroci ali kjer kljub vsem naporom ne moreš pomagati tako, kot bi si želel. Te izkušnje ostanejo s tabo, a te tudi naučijo ceniti življenje in ljudi okoli sebe.

 

Ta projekt mi pomeni zelo veliko. Omogoča realistične scenarije usposabljanja, ki jih na običajnih vajah težko dosežemo. S tem smo dvignili raven pripravljenosti in zapolnili vrzel med teorijo in prakso, kar pomeni, da so gasilci bolje pripravljeni na dejanske intervencije. Ker je poligon lociran pri PGD Kamnik, nam tudi omogoča, da lahko izvedemo večje število vaj, kot bi jih, če bi morali vaje izvesti na drugi lokaciji. Hkrati lahko k vajam povabimo tudi druga okoliška društva in s tem omogočimo boljše sodelovanje in boljšo pripravljenost tudi ostalih gasilcev.

Koliko se po vašem mnenju razlika pozna med gasilcem, ki trenira na takem poligonu, in tistim, ki te možnosti nima?
Razlika je precejšnja. Gasilec, ki trenira v realističnih pogojih, reagira hitreje, bolj samozavestno in predvsem varneje. Tak trening zmanjšuje možnost napak in povečuje učinkovitost celotne ekipe. Tak poligon je tudi ključen za zmanjševanje možnosti napak, saj scenarije lahko tudi preigravamo in analiziramo potek same vaje. Hkrati se lahko vsak gasilec preizkusi v več različnih funkcijah in tako ugotovi, katero delo oz. funkcija nekomu bolj leži in kdo je za kaj bolj pripraven. To nam omogoča, da na sami intervenciji delujemo usklajeno in z večjo učinkovitostjo.

 

Kakšno mesto po vašem zavzemata v vaši enoti Roman Marinšek in Janez Vavpetič, ki sta na zadnjem občnem zboru PGD Kamnik dobila odlikovanji za posebne zasluge?
Oba sta izjemno pomembna člana enote. Roman Marinšek je zanesljiv, strokoven in predan, nekdo, na katerega se lahko vedno zaneseš. Janez Vavpetič pa s svojo dolgoletno prisotnostjo, izkušnjami in mirnostjo predstavlja pomemben steber ekipe. Izkušnje, ki jih imajo naši dolgoletni člani, so neprecenljiv del našega delovanja. Takšni ljudje dajejo društvu stabilnost in so zgled mlajšim generacijam.