V petek, 26. junija 2026, so Združenje za vrednote NOB Kamnik, Občina Kamnik in Društvo Gorska reševalna služba Kamnik pripravili spominsko slovesnost na Trgu talcev pri spominski fontani. Letos mineva 84 let od tragičnega dogodka, ko so nemški okupatorji 30. junija 1942 na tem mestu obesili osem kamniških talcev, med njimi tudi tri člane takratne Gorske reševalne službe. Spomenik, delo inž. arh. Bojana Schlegla, so odkrili julija 1972.
Zbrane je uvodoma pozdravila Alenka Jevšnik, predsednica ZB NOB Kamnik Center in občinska svetnica. V svojem nagovoru je poudarila, da se na Trgu talcev ne zbiramo zaradi obujanja sovraštva ali delitev, temveč zaradi spoštovanja do ljudi, ki so postali žrtve vojnega nasilja. Izpostavila je, da zgodovinski spomin ostaja pomemben temelj naše skupne prihodnosti ter da je spomenik opomin, kako hitro lahko človek izgubi svobodo, kadar prevladajo nasilje, nestrpnost in prepričanje, da je življenje drugega človeka manj vredno.
Ob tem je naštela imena osmih domačinov, ki jih je okupator usmrtil na tem mestu:
• Zorko Rebernik iz Podgorice (21 let),
• France Erjavšek iz Županjih Njiv (22 let),
• Julij Osenar iz Vrhpolja (22 let),
• Karel Kregar iz Kregarjevega (26 let),
• Franc Jeras iz Stahovice (31 let),
• Miha Preklet iz Stahovice (40 let),
• Janez Grabnar iz Nevelj (41 let),
• Anton Balantič iz Godiča (42 let).
Poudarila je, da so bili po usmrtitvi njihovi podatki objavljeni na dvojezičnih plakatih, katerih namen ni bil obveščanje, temveč zastraševanje prebivalstva. Danes se po njenih besedah ne spominjamo oznak, ki jim jih je pripisal okupator, temveč ljudi, njihovih življenj, družin in njihovega dostojanstva. Ob zaključku je poudarila odgovornost sedanjih rodov, da zgodovinski spomin ohranjajo in ga prenašajo naprej kot opomin, kako dragoceni so mir, svoboda, demokracija in človekovo dostojanstvo.
_resized.jpg)
Navzoče je nagovoril tudi župan Občine Kamnik Matej Slapar, ki je dejal, da je Trg talcev kraj z zgodbo, ki je čas ne more izbrisati. Poudaril je, da je bila želja slovenskega naroda po svobodi močnejša od strahu ter da so mir, svoboda in človekovo dostojanstvo vrednote, za katere si moramo prizadevati vsak dan. Ob tem je izpostavil tudi pomen pričevanja očividca, ki ohranja dragoceno vez med preteklostjo in sedanjostjo.
_resized.jpg)
V spremstvu praporščakov so k spomeniku venec položili predsednica ZB NOB Kamnik Center Alenka Jevšnik, predstavnik Društva Gorska reševalna služba Kamnik Cene Griljc ter župan Občine Kamnik Matej Slapar.
Posebno težo slovesnosti je dalo pretresljivo pričevanje Ceneta Griljca, člana Društva Gorska reševalna služba Kamnik, ki je kot enajstletni deček doživel enega izmed tragičnih dogodkov druge svetovne vojne.
»Velikokrat se spomnim tega dogodka. Kadarkoli razmišljam o njem, mi postane tako hudo, da mi privrejo solze – takšne, kot sem jih doživel takrat,« je dejal. Povedal je, da je nekega zimskega jutra opazil gost črn dim, ki se je vil iz doline, in stekel proti kraju dogajanja. Splezal je na kozolec, od koder je opazoval gorečo samotno kmetijo. V ognju je videl umreti mater in sina, ki so ju okupatorji vrgli v gorečo hišo, hčerko, ki je skušala pobegniti, pa so ustrelili. Podoben prizor se je kmalu zatem ponovil še pri sosednji hiši. Kot je povedal, se takrat kot otrok še ni v celoti zavedal razsežnosti dogodka, danes pa ga spomini na vojno nasilje vedno znova spremljajo. Ob tem je dodal, da so na kmetijo pred tem redno prihajali partizani, njeno lokacijo pa je po njegovih besedah okupatorju izdal eden izmed njih.
_resized.jpg)
Kulturni program sta sooblikovala recitator in povezovalec Goran Peršin ter Kvartet Krt. Ob koncu je Peršin povabil vse prisotne na prihodnji dve spominski prireditvi – v soboto, 4. julija 2026, pri Planinskem domu na Menini planini, ter na slovesnost ob Titanovi brvi, ki bo 27. julija, v Kamniku.
