S komemorativnimi slovesnostmi smo počastili spomin na žrtve vojn

»Tistim, ki jih ni več

Od Soče tja do gora,
od severne meje do morja,
so stopali v boj za svobodo,
za domovino, za svojo zemljo.

Nekdo je sanjal o mirnih dneh,
o domu, družini, otroškem smehu,
a namesto jutra je prišla noč,
življenje je ugasnilo sredi poti.

A njihova žrtev ni zaman,
njihov spomin živi vsak dan.
V svobodni Sloveniji, v našem srcu,
v slovenski pesmi, v našem upu.

Zato naj mir objame ta svet,
naj nikdar več ne cveti gorje.
Naj Slovenija v svobodi živi,
naj spomin na padle nikdar ne zbledi.

Slava jim!«
(Igor Kanižar)

Danes smo se ob dnevu spomina na mrtve v občini Kamnik s tradicionalnim polaganjem cvetja in osrednjo komemorativno slovesnostjo poklonili spominu na preminule ter vsem, ki so svoja življenja izgubili v vojnah za svobodno Slovenijo.

V znak spoštovanja in ohranjanja zgodovinskega spomina je župan Matej Slapar skupaj s predsedniki in predstavniki veteranskih ter domoljubnih organizacij Občine Kamnik, Demitrijem Perčičem, Joškom Berlecem, Igorjem Kanižarjem in Sašem Hribarjem, položil cvetje k osrednjim kamniškim spomenikom. S simbolnim dejanjem, ki so ga s svojo prisotnostjo počastili tudi zastavonoše, ob spremljavi zvokov trobentača Mestne godbe Kamnik Oskarja Sitarja, so cvetje položili k spomeniku generala Rudolfa Maistra, spomeniku Edvarda Peperka, piramidi sprave ter spomenikoma padlim v prvi in drugi svetovni vojni.

Sledila je osrednja komemorativna slovesnost, ki je potekala na kamniških Žalah pri spomeniku padlim v narodnoosvobodilnem boju. Zbrani so se ob prisotnosti občinskih svetnic in svetnikov, zastavonoš in predstavnikov veteranskih ter domoljubnih organizacij poklonili spominu padlim tako prve kot druge svetovne vojne in tudi osamosvojitvene vojne. 

V imenu organizatorja slovesnosti je prisotne nagovoril predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik Igor Kanižar, ki je dejal: »Zbrali smo se, da se ob prihajajočem dnevu spomina na mrtve s spoštovanjem in hvaležnostjo poklonimo vsem, ki so v različnih zgodovinskih obdobjih darovali svoja življenja za slovenski narod in našo domovino. Spominjamo se Maistrovih borcev, ki so se borili za severno mejo slovenske domovine, Slovencev, padlih v prvi svetovni vojni, partizanskih borcev in vseh žrtev narodnoosvobodilnega boja v drugi svetovni vojni ter tistih, ki so padli v vojni za Slovenijo leta 1991. Vsako od teh obdobij je zaznamovala drugačna zgodovinska preizkušnja, vsem pa je skupno, da so ljudje za svobodo, obstoj naroda in prihodnost naslednjih generacij plačali najvišjo ceno – svoje življenje. Zato danes ne obujamo le spomina na mrtve. Obujamo tudi spomin na njihov pogum, odločenost in vero v prihodnost, v kateri bomo Slovenci živeli svobodno, v miru in sami odločali o svoji usodi. Naša dolžnost je, da njihove žrtve ohranjamo v zgodovinskem spominu, da spoštujemo resnico o preteklosti in da prihodnjim generacijam predamo zavest, da svoboda, mir in samostojnost niso samoumevni. Naj nas spomin na vse padle povezuje, ne razdvaja. Naj nas opominja, da moramo našo domovino varovati z odgovornostjo, solidarnostjo, spoštovanjem in človečnostjo.«

Slavnostni govornik, župan Matej Slapar pa je namenil misli o pomenu ohranjanja zgodovinskega spomina, spoštovanja preteklosti ter vrednotah miru in svobode: »Spoštovane Kamničanke, spoštovani Kamničani, spoštovani občinski svetniki, spoštovani predstavniki veteranskih in domoljubnih organizacij, zastavonoše, nastopajoči, spoštovane gostje, spoštovani gosti, ob dnevu spomina na mrtve se znova srečujemo na kraju, kjer se med grobovi in ob prižganih svečah ter v spominih vsak izmed nas za trenutek ustavi. Spomnimo se ljudi, ki jih žal ni več med nami, tako svojih najblažjih kot tudi tistih, ki jih nismo osebno poznali, a so s svojim življenjem in pogumom pustili sled v našem kraju ali pa v naši domovini. Danes je priložnost, da izrazimo hvaležnost njim, ki so gradili Kamnik in Slovenijo, skrbeli za razvoj, obdelovali zemljo, ustvarjali delovna mesta, razvijali kulturo in s svojim udejstvovanjem oblikovali naše mesto in našo državo takšno, kot ju poznamo danes. Ko govorimo o preteklosti, ne moremo mimo dejstva, da se je moral slovenski narod za svojo svobodo izjemno boriti. Naša preteklost ni bila vedno lahka. Doživeli smo vojne, nasilje, delitve in številne tragedije. Za velikimi zgodovinskimi dogodki pa so bile vedno močne usode ljudi z željami in načrt o mirnem, varnem in dostojnem življenju na svobodni slovenski zemlji. Zato je prav, da se preteklosti spominjamo in se iz nje tudi učimo. Danes živimo v času negotovosti. Svet okoli nas se hitro spreminja in mir, ki se nam je še pred leti morda zdel samoumeven, danes ni več nekaj, kar bi lahko jemali za dano. Danes, ko se spominjamo vojn, ki so zaznamovale generacije pred nami, se moramo zavedati, da vojna ni zgolj oddaljen spomin. Že več kot štiri leta divja vojna na evropskih tleh, le nekaj meja stran od Slovenije. Tudi drugod v naši soseščini vihra vojna na Bližnjem vzhodu. Zato spomin na preteklost ni namenjen zgolj pogledu nazaj, ampak je opomin nam, da mir ni samoumeven in je vrednota, za katero moramo skrbeti vsak dan. Ko danes prižigamo sveče za pokojne, ne glejmo samo nazaj, ampak poglejmo tudi naprej. Kamnik smo ljudje in skupnost različnih generacij, ki ima različne poglede, a nas povezuje mnogo več stvari, kot nas ločuje. Povezujejo nas naši lepi kraji vse od Šmarce pa do Motnika, in povezuje nas želja po uspešni ter povezani lokalni skupnosti. Povezuje pa nas še ena zelo pomembna stvar, in sicer odgovornost, da delo preteklih generacij predajamo naprej. Vsak izmed nas lahko prispeva svoj del. S spoštovanjem do sočloveka, s pripravljenostjo pomagati, s skrbjo za starejše ter s podporo mladim lahko gradimo skupnost, v kateri se bomo dobro počutili prav vsi. Spoštovane, spoštovanj, življenja borcev prve in druge svetovne vojne, pa tudi osamosvojitvene vojne ne moremo vrniti nazaj. Lahko pa poskrbimo, da njihov spomin ne bo le zapis na tem in drugih nagrobnih kamnih, temveč spodbuda za naša dejanja. Spodbuda, da bomo znali stopiti skupaj, ko bo težko in da bomo znali ohraniti mir, svobodo in medsebojno spoštovanje. Predvsem pa, da se bomo, ne le ob dnevu spomina na mrtve, ampak vse dni v letu se s spoštovanjem poklonili vsem pokojnim. Naj nas novembrski čas opominja na minljivost življenja, hkrati pa spodbuja, da čas, ki nam je dan, namenimo tudi drug drugemu. Gradimo povezano lokalno skupnost tudi za generacije, ki prihajajo za nami. Gradimo prihodnost Kamnika, ki naj bo takšna, da bodo naši zanamci v njem radi živeli in ustvarjali. Prihodnost, v kateri bomo znali ohraniti spoštovanje do preteklosti, obenem pa s pogumom gledali naprej. Hvala in slava jim.«

Slovesnost sta s spoštljivim glasbenim programom obogatila Mestna godba Kamnik in Prvo slovensko pevsko društvo LIRA Kamnik pod vodstvom dr. Andreja Missona. Za preplet misli in besed ter recitacije je poskrbel Goran Peršin.