V zadnjih letih je tudi na območju občine Kamnik opaziti rastišča s pelinolisto ambrozijo. Ker gre za invazivno tujerodno rastlino, ki je tudi alergena, je potrebno pri odstranjevanju večja previdnost in upoštevanje napotkov.
To so edine škodljive rastline, za katere je v Sloveniji predpisano obvezno zatiranje, ko je bila v letu 2010 sprejeta sprememba zakona o zdravstvenem varstvu rastlin, in sicer od začetka rastne dobe ambrozije.
Na podlagi odredbe o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia (Uradni list RS, 63/10) mora imetnik zemljišča, na katerem raste ta škodljiva rastlina, odstraniti škodljive rastline s koreninami vred ali odstraniti njihov nadzemni del na način, da se škodljiva rastlina v tej rastni dobi ne obraste več ter opraviti nadaljnja redna opazovanja zemljišč v rastni dobi do konca septembra. Ker se pri nas navzoča pelinolistna ambrozija po košnji hitro obrašča, je potrebno košnjo ali druge ukrepe zatiranja izvajati celo rastno dobo, da preprečimo širjenje z tvorbo novih semen:
- imetniki zemljišč so torej dolžni poskrbeti, da pelinolistna ambrozija ne cveti in semeni
- prijave večjih površin, poraščenih z ambrozijo, za katere ni pravočasno izvedeno zatiranje, lahko oddate oddate na Fitosanitarni inšpektorat Inšpekcije RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Postopki odstranitve:
- ročno puljenje, prekopavanje, ožiganje s plamenom
- košnja ali mulčenje na višino 2 cm tik pred cvetenjem (kombinirati s prekopavanjem ali ožiganjem in/ali herbicidi)
- večkratna košnja in vsejavanje trave
- površine z večletno vegetacijo kosimo ali ožigamo enkrat letno, preden se vegetacija strne
- v senci ali gostem posevku žvrklja oslabi
- kombinirati mehanske in kemične ukrepe. (Vir: Jogan Nejc in Strgulc Krajšek Simona: Izbrane invazivne tujerodne vrste rastlin, 2010)
Inštitut za varovanje zdravja v primeru ročnega odstranjevanja svetuje, da se zaščitite z rokavicami in takimi oblačili, ki preprečijo stik rastline s kožo; če rastlina cveti, naj jo otroci ne odstranjujejo, odrasli jo odstranjujte popoldne in se dodatno zaščitite z očali in masko.
Plodovi so pogosto primešani hrani za ptice (npr. sončničnim plodovom), zato priporočamo vsakoleten skrben pregled zemljišč okrog krmilnic.
Dodatne informacije si lahko preberete
TUKAJ.
Vir: Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin in Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin